Metoda validacije — osnove komunikacije brez prepirov

Demenca ne izbriše čustev, spremeni pa način razumevanja in doživljanja sveta. Zato besede in ton, s katerim jih izrečemo, štejejo še bolj kot prej. Namen pogovora ni popravljanje resničnosti, temveč ohranjanje odnosa.

Kaj reči

Kratki, jasni in pomirjujoči stavki dajejo občutek varnosti: »V redu je, tukaj sem.« »Vidim, da te to skrbi.« »Ni se ti treba spomniti, jaz bom pomagal/a.« »To bova uredila skupaj.«

Česa se izogibati

»Saj sem ti že povedal/a!« »Kako se tega ne spomniš?« »To sploh ni res.« Taki stavki lahko povzročijo sram, jezo ali umik vase — oseba ne pozablja namenoma.

Ko oseba govori o nečem, česar ni

Eden najtežjih trenutkov je, ko oseba govori o ljudeh ali dogodkih, ki jih ni več. Namesto »Tvoja mama je umrla že pred leti« poskusite: »Povej mi kaj več o njej« ali »Vidim, da jo pogrešaš.« Resničnosti ni vedno treba popraviti — pomembneje je ostati v čustvenem stiku.

Vprašanja, ki ne obremenjujejo

Namesto »Kaj bi danes jedel/jedla?« raje vprašajte »Bi raje juho ali testenine?« — manj možnosti pomeni manj stresa in več občutka uspeha. Miren ton, počasen govor in tišina so pogosto močnejši od besed.